Nesreče gospoda Kozamurnika
Ko sem bil bubec (otrok) sem preživljal dolge zimske večere doma pri nonotih in zraven špargerta (peč) sem prebiral to knjižico in smo se vsi smejali. Hvala nono in nona, hvala za vse.
PREDGOVOR
Pomladno sončece je sijalo zelo lepo. Vsa zelena prirda se je kopala v njegovih žarkih. Vsi ptički so ga bili pijani. Gospod umetnik, tisti, ki piše in riše ljudem za kratek čas povesti, kar ni mogel več strpeti v svoji izbi.
Vzel je klobuk in palico in šel na široko cesto. Hotel se je nagledati zelenih travnikov in pisanih cvetlic. Tudi bi bil rad oplaknil zakajena pljuča s svežim zrakom.
"Vso zimo sem čepel med zidovjem," je rekel sam pri sebi. "Ni čudno, da sem postal že nekam len in skoraj tudi za spoznanje starejši, kot sem bil lani. Treba se je pomladiti."
Pa se je zmotil. Ni še napravil na beli cesti treh korakov, ki je pohrumelo mimo njega in mu napolnilo oči s prahom in nos s smradom: avtomobil.
Ni se utegnil ozreti po božji prirodi, ko je prihrumelo drugič - in tretjič - in šetrtiš. Avtomobil! Avtomobil! Avtomobil! Prestrašeni umetnik je komaj sproti odskakoval. Klical je na pomoč svetnike, da bi ga obvarovali teh pošasti.
O zelenih travnikih in o pisanih cvetlicah pa ni bilo ne duha ne sluha. Kakor daleč je seglo oko, so bila vsa polja tri prste na debelo pokrita s prahom, ki ga je vzdigoval smrdeči avtomobil.
Umetnik je žalostno gledal sem in tja in skakal na desno in na levo. Bog se usmili, nikjer ni bilo lepše, nikjer bolje.
V avtomobilih pa so sedeli gospoda in zadovoljno gledali okoli sebe. Zdelo se jim je na moč imenitno, da je vse bežalo pred njimi...
Gospod umetnik je zlata duša. Tedaj pa se je razjezil in je zarentačil: "Tri sto kosmatih kap! Tak to ste napravili iz dišeče pomladi in iz pisanih travnikov! Ali vam pokažem, ali vam posvetim, zalega!"
Še tisto minuto se je vrnil domov. Sedel je za mizo in napisal povest o gospodu Kozamurniku.
Toda Umetnik je zlata duša. Dela se je lotil jezen. Komaj pa je pomočil pero, ga je že zmotila vesela žilica in mesto hude zgodbe je napravil takčno, da se ji boste vsi smejali.
